Moje življenje je postalo monotono in vse kar sem morala narediti je bilo težko. Ne znam opisati, kako se človek počuti, ko v bistvu ima željo in voljo, a telo je utrujeno. Ko je prišla domov moja hčerka, ki živi na svojem, me je videla, da sem nekam žalostna in me povabila na koncert. Moram priznati, da sem bila presenečena, da me hčerka vabi na koncert, ker tega ni naredila še nikoli. Seveda sem ji rekla, da bom šla z veseljem, čeprav nisem vedela, kako se bom počutila. Neprestano sem bila utrujena in prav nič ne bi iblo čudno, če bi bila utrujena tudi tokrat. Tako je prišel dan koncerta in moja utrujenost je skoraj zmagala, da bi poklicala, da na koncert ne grem. Potem pa sem si premislila in si rekla, da to potrebujem.
Tako sva z hčerko šle na koncert, ki je bil prekrasen. Lahko rečem, da so mi koncerti v majhnih dvoranah zelo všeč. In zgodilo se je ravno to, kar sem pričakovala, da sem bila utrujana, ampak to je bila tista druga utrujenost, ker pa sem bila zraven srečna, da sem nekaj doživala.
To leto sem premalo novega doživela, zato sem postala vedno bolj utrujena, vendar potrebuješ čas, da to spoznš. Sama sem spoznala pravi čas, da sem se lahko pobrala. Sedaj če ne drugega, grem vsak vikend v gledališče, ker vem, da to potrebujem. Ljudje smo družabna bitja in prav je, da gremo med ljudi in se družimo. Tako ohranjamo stik in se počutimo srečne in zadovoljne.