Različne izkušnje, ki jih lahko klicni center prinese

Nikoli nisem najbolj srečna, ko kličem kakšen klicni center večjih podjetij. Običajno sem ne vem, katera v čakalni vrsti, ki se skoraj, da zdi, da, se ne premika nikamor. Ali pa niti nimajo takega sistem in samo zvoni v prazno.

Če je le možno takšnim podjetjem, pošljem elektronsko sporočilo in počakam na odgovor. Moram pa priznati, da so v večini takšni centri bolj odzivni preko različnih aplikacij za sporočila ali preko elektronskih sporočil. Zadnjič sem klicala neko zdravstveno ustanovo in sem čakala več kot eno uro, da se je klicni center odzval, ker so resnično pod udarom telefonskih klicev. Kar grozno, če pomislim. Moram pa priznati, da kamorkoli sem klicala do sedaj v zvezi s covidom, je bil vsak klicni center zelo odziven. Ampak to je vseeno najbolj aktualna in nujna stvar trenutno, kar praktično pomeni, da skoraj da mora vse potekati brezhibno.

Ne dolgo nazaj smo imeli zaplet z računi za neko podjetje. In ker je bilo to zelo veliko podjetje, smo potrebovali skoraj cel teden, da smo se uskladili. Poravnati bi morali nekaj računov, katerih nismo mogli, ker nismo prejeli računov in iz podjetja nismo mogli opraviti nakazil. Kar nisem mogla verjeti, da je zaradi razdeljenosti oddelkov, ki ga ima tisti klicni center, bilo potrebnih skoraj štiri dni, da smo prejeli račun, ki smo ga lahko poravnali. Še dobro, da ni vsak klicni center tak, saj ne vem, ali bi človek lahko karkoli uredil v doglednem času, če bi bilo kaj nujnega. So pa vsaj toliko pošteni, da upoštevajo datumov klicanja in urejanj, da ne pride do kakšnih nepotrebnih izklopov v takšnih primerih. Vsaj to. Si pa včasih tudi mislim, kaj ti bo avtomatičen sistem, ko se recimo zgodi takšna napaka in moraš potem ročno urejati stvari preko protokolov, ki so ustvarjeni za to, da ne bi kdo tega izkoriščal. Čas, da se to uredi, je pa izjemno dolg. Ampak pomembno je, da celostno klicni center odtehta zelo velik del pri pomoči strankam.

Ker nisem želela vsak mesec uživati antibiotikov, sem vnetje mehurja pozdravila kar sama

Pri zgodnjih dvajsetih letih se mi je pojavilo kronično vnetje mehurja, ki mi ga tudi antibiotiki niso pozdravili za dlje kakor en mesec. Vse skupaj je trajalo približno osem mesecev vsak mesec, preden se je vse skupaj uredilo. Prvič in drugič sem šla k zdravniku po antibiotik, ampak ko se mi je še tretjič ponovilo, sem se odločila, da bom vnetje mehurja sama rešila, ker to ni peljalo nikamor.

Ko se mi je naslednjič ponovilo, sem si tako pripravila liter tople vode in dva litra čaja iz brusnic. Liter vode in liter čaja sem spila počasi po požirkih v roku ure in pol. Po tem je seveda sledilo mučno obiskovanje stranišča, saj je bil moj mehur poln tekočine. Liter toplega čaja pa sem imela še za cel dan, poleg tega pa še liter vode. Po približno pol dneva sem začutila, da se je vnetje mehurja začelo izboljševati. Prvi dan sem spila 5 litrov tekočine, razporejene čez cel dan. Naslednji dan sem pitje čaja in tople vode ponovila, kljub temu da je bilo še skoraj bolje. Sem pa spila malo manj vsega, in sicer približno štiri litre.

Tretji, dan je bilo vnetje mehurja popolnoma pozdravljeno, vendar sem v normalnih količinah čaj in toplo vodo pila še kakšen teden. Na ta način sem videla, da ne potrebujem antibiotikov, da to uredim. Najbolj pomembno mi je bilo, da ne dajem vsak mesec v svoje telo antibiotikov. Naslednje dva meseca se mi je vnetje mehurja še vsak mesec ponovilo in ponovila sem pitje vode in čaja.

Moj načrt je bil le, da če se bo to vsak mesec ponavljajo, da to uredim hitro in po naravni poti. Sem bila pa začudena, ko se mi je po petih mesecih začelo dogajati, da vnetje mehurja nisem več imela vsak mesec, ampak še nekajkrat na dva meseca, potem se pa ni več ponovilo.…

Komaj čakam toplejše dni in že delam načrte za pohode po hribih

Sama sem človek, ki ne more biti pri miru. Prejšnji mesec sem imela v službi toliko dela, da nisem imela časa zase in za svoj šport. Tako sem po enem mesecu prav čutila, kako se ne počutim dobro v svojem telesu, kako sem utrujena. Nisem mogla verjeti, koliko gibanje pripomore k boljšemu počutju.

Ker sem bila trenutno prehlajena, sem imela čas za načrte. Sestavila sem načrt, katere vse planine in vrhove bom obhodila poleti. Komaj sem čakala ta čas, ko bom lahko hodila več ur skupaj, kajti ti sprehodi malo dlje od hiše, so mi šli že pošteno na živce. 

Sem človek akcije in rada hodim dlje časa, da nekaj doživim, meni se telo šele po določenem času sprosti. Ti kratki sprehodi so bili zame veliko premalo. Kako sem uživala, ko sem pisala vrhove in planine. Že sem se videla, kako več ur hodim po hribih in kako dobro se počutim. 

Zime so zame najbolj zoprne, kajti imam občutljivo grlo in takoj, ko sem na mrazu več časa in če globoko diham, me drugi dan boli grlo in če se ne čuvam, potem se prehladim na polno in kar nekaj časa traja, da pridem spet nazaj v formo. Prav zato obožujem vroče dni, rada hodim po hribih, ko so sončni in vroči dnevi.

Najraje grem v hribe sama, vendar tokrat je koronavirus naredil svoje tudi na sinovi postavi, tako da bo tudi on letos hodil z menoj, da ne bo prepozno, ker se bodo kilogrami samo večali. Vsi skupaj bomo premagovali hribe in doline in se imeli super. Letos ne bo morja, letos bodo hribi.

Končno prišel do svoje nepremičnine na obali

Vedno sem si želel, da bi živel na morju in življenje me je vodilo v drugačne vode. Vedel pa sem, da ta želja ostaja in tako gledal, da sem prihranil vsak evro, da bom lahko enkrat šel gledat nepremičnine in si eno tudi kupil. Ta čas je prišel, ko sem šel v pokoj. Leta so tako hitro tekla, da prej enostavno nisem imela časa in zavedal sem se, da moj čas šele prihaja. 

Nisem hotel kupiti nepremičnine na hitro, hotel sem si vzeti čas in ko sem šel v pokoj sem imel čas. Trajalo je natanko eno leto iskanja prave nepremičnine zame, ker nisem hotel kupiti kar nekaj, samo da imam. Hotel sem kupiti stanovanje, ki me bo pritegnilo, ki bo že urejeno tako, da mi bo všeč. 

Ko sem naredil ta korak, sem zadihal s polnimi pljuči, čutil sem, da je prišel moj čas, ko bom lahko užival in ko mi ura ne bo več gospodar. Moji otroci so bili veseli zame, kajti še kako dobro so se zavedali, kako drage so nepremičnine na obali in kako si jo jaz želim. Seveda so vsako poletje izkoristili in prišli k meni na dopust, najlepše pri vsem tem, pa mi je bilo, ko so pri meni bili vnuki.

Imel sem čas zanje, lahko smo se se skupaj sprehajali, kopali, pogovarjali, užival sem v njihovi mladosti in rad sem jih poslušal. Ja, do nepremičnine ni bilo lahko priti in če ne bi tako varčeval leta in leta si tega ne bi mogel privoščiti. Sedaj sem srečen, kajti takšne nepremičnine so na obali veliko vredne. 

Našel sem svoj drugi dom, vsak dan uživam in vem, da je prav tako. Če sem že kdaj slabe volje, to krat hitro pozabim, ker vem, da ni vredno. Moji otroci si ne morejo privoščiti takšne nepremičnine na obali, lahko pa pridejo k meni.