Vedno sem si želel, da bi živel na morju in življenje me je vodilo v drugačne vode. Vedel pa sem, da ta želja ostaja in tako gledal, da sem prihranil vsak evro, da bom lahko enkrat šel gledat nepremičnine in si eno tudi kupil. Ta čas je prišel, ko sem šel v pokoj. Leta so tako hitro tekla, da prej enostavno nisem imela časa in zavedal sem se, da moj čas šele prihaja. 

Nisem hotel kupiti nepremičnine na hitro, hotel sem si vzeti čas in ko sem šel v pokoj sem imel čas. Trajalo je natanko eno leto iskanja prave nepremičnine zame, ker nisem hotel kupiti kar nekaj, samo da imam. Hotel sem kupiti stanovanje, ki me bo pritegnilo, ki bo že urejeno tako, da mi bo všeč. 

Ko sem naredil ta korak, sem zadihal s polnimi pljuči, čutil sem, da je prišel moj čas, ko bom lahko užival in ko mi ura ne bo več gospodar. Moji otroci so bili veseli zame, kajti še kako dobro so se zavedali, kako drage so nepremičnine na obali in kako si jo jaz želim. Seveda so vsako poletje izkoristili in prišli k meni na dopust, najlepše pri vsem tem, pa mi je bilo, ko so pri meni bili vnuki.

Imel sem čas zanje, lahko smo se se skupaj sprehajali, kopali, pogovarjali, užival sem v njihovi mladosti in rad sem jih poslušal. Ja, do nepremičnine ni bilo lahko priti in če ne bi tako varčeval leta in leta si tega ne bi mogel privoščiti. Sedaj sem srečen, kajti takšne nepremičnine so na obali veliko vredne. 

Našel sem svoj drugi dom, vsak dan uživam in vem, da je prav tako. Če sem že kdaj slabe volje, to krat hitro pozabim, ker vem, da ni vredno. Moji otroci si ne morejo privoščiti takšne nepremičnine na obali, lahko pa pridejo k meni. …