Nekaj let nazaj sem opravljal delo v orodjarni. To pa je bilo nekako začasno delo, ki sem ga opravljal, vendar pa je bilo tudi tam nekaj reči, ki so me zelo fascinirale. Tam me je namreč najbolj zanimala elektroerozija, oziroma je bila ta še nekako najbolj fascinantna, saj nam je omogočala izdelovati zelo natančne modele, oziroma dele kakšnih izdelkov.

Kar pa je bilo tako zanimivo, pa je bilo to, da je elektroerozija omogočala zelo natančne izreze različnih kosov železa, ki pa so se nato uporabljali za različne naprave in projekte, s katerimi smo imeli opravka. Zaradi te natančnosti, pa so lahko izdelovali raz ogromno različnih izdelkov, saj nam je to ta tehnologija omogočala.

Poleg tega pa je bila elektroerozija tudi primerna za izreze kakšnih večjih kosov kovin. Prednost tukaj pa je bila, da je bilo mogoče izrezovati tudi kovine, ki so bile že toplotno obdelane, oziroma utrjene, ter kakšne druge trše kovine. To pa je bila velika prednost v primerjavi z ostalimi načini, kako lahko obdelujemo in izrezujemo kovine. 

Čeprav pa je ta tehnologija zelo uporabna, za zgoraj naštete izdelke, oziroma projekte, pa je lahko vseeno zelo zahtevna za uporabo. To pa sem lahko opazil tudi sam, saj sem prvi projekt, pri kateremu sem uporabljal elektroerozijo, zamočil. napako sem namreč naredil pri nastavitvi elektrod, ter parametrov, ki so potrebni za uspešno delovanje tega stroja. Težava pa je bila nato v temu, da so iskre, ki se uporabljajo za razrez železa, bile premočne, ter so zato izrez naredile zelo slabo, ter nenatančno, saj se je nekaj železa, ki bi moralo ostati, stopile. 

Vseeno pa sem nato po nekaj popravkih lahko uspešno končal tisti projekt. Po temu, pa sem lahko točno vedel, na kaj vse moram paziti, da bo elektroerozija potekala tako kot mora, ter bo lahko uspešno izrezala kakšen kos kovine. …