Vedno ko sem začela šolsko leto, neglede na to ali je šlo za osnovno šolo ali za srednjo, se je šolsko leto vedno začelo na isti način. Glavna teama so bili učbeniki. Dobili smo učbenike, za vse predmete, ki jih bomo tisto leto imeli. Bilo je res veliko učbenikov, ki sem jih prvi dan šole morala nesti domov.

Učbeniki so bi težki in vedno se mi je zdelo, da jih imam celo goro. Ko sem prišla domov, sem jih lepo dala na svojo polico in pripravila torbo za naslednji dan. Vsak dan sem potrebovala vsaj tri učbenike če ne celo več. Pravilo je bilo, da se učbeniki vrnejo nazaj zadnji teden šole, nepoškodovani in točno takšni kot so bili prvi dan.

Vsa leta sem lepo čuvala te moje učbenike in res pazila, da se jim ni nič zgodilo, drugače bi morala to plačati in kupi novi učbenik za šolo. Tudi mama me je vedno opozarjala, da moram paziti na učbenike, da ji ne uničim, saj so novi precej dragi.

Tako nekako je bilo mojo celo osnovno šolo in tudi srednjo šolo. Na faksu pa so potem tako ali drugače samo še listi papirjev, ki si jih kopiraš doma.

Učbeniki so bili uporabljeni res vsak dan. Ko si prišel na uro geografije, je profesorica najprej rekla odprite učbenike na stran 36. in na podlagi tiste teme v učbeniku je potekala ura.

Naslednjo uro smo imeli slovenščino in profesorica je rekla odprite berila na strani 105 in nekdo naj začne brati. Če nisi imel berila sabo, nisi mogel sodelovati pri uri, razen če ti je sošolec ali sošolka posodila svoje berilo, da si si ga lahko delil z njimi. Nekateri profesorji so bili res zelo jezni, če nisi imel sabo učbenika, saj je celotna ura temeljila ravno na učbenikih in drugače nisi moral sodelovati pri uri in s tem si si naredil res slab vtis na profesorja.…