Jaz sem imel še to srečo, da sem v svoji mladosti lahko vsako leto delal snežaka, ker smo imeli vsako zimo veliko snega. Sedaj je snega vse manj in manj in tako otroci nimajo več možnosti, da bi toliko igrali na snegu. Letos pa nas je vreme presenetilo in to ravno na vikend in je zapadlo veliko snega. Kako srečen sem bil sam, ko sem se zjutraj prvi prebudil in skozi okno videl, koliko je zapadlo snega. 

Vedel sem, da to moramo skoristiti in takoj predlagal ženi, da se po zajtrku oblečemo in gremo na sneg. Tako smo bili na snegu celo dopoldan in nastal je naš prvi sneženi mož. Tako velikega sneženega moža nisem naredil še nikoli. To je bil res velik možakar. Opremili smo ga vsem, kar smo našli. Otroci so resnično uživali in moram reči, da sem užival tudi sam. Vedno, ko se odločim, da se bom igral z otroci, to počnem z veseljem in mi ni breme. Kajti otroci čutijo, če se starši z njimi igrajo prisiljeno in zato je boljše, da se takrat sploh ne igrajo. 

Da je zapadlo toliko snega in da smo mi živeli v hiši na podeželju je bilo nekaj noro dobrega. Kajti tako smo na našem dvorišču postavili skupnega sneženega moža, ki je potem ostal še kar nekaj dni na našem dvorišču. Dnevi so bili mrzli in sneženi mož je ostajal. Vsak dan pa je zraven njega nastalo še kaj iz snega. 

Tudi vi se potrudite in naredite skupnega sneženega moža, kosilo in vse ostalo bo počakalo. …