Moj brat ima zelo rad tiste bolj fine superge, ki so že skoraj zbirateljski, saj jih nima vsak. Po navadi se zgodi še to, da si zamisli ravno takšne, ki jih je težko dobiti pri nas na slovenskem trgu in potem se vsi pretegujemo na vse konce, da bi mu le pomagali, kako bi lahko do teh posebni superge sploh lahko prišel. No, letos si je omislil tudi takšne, ampak v beli barvi.

Sicer sem mu že pred nakupom omenila, da če si bo res izbral ravno te, mu bom neprestano govorila »očisti superge« vendar pa se nekako ni dal motiti. Tako se je moral spet pretegniti na vse konce, da jih je na koncu le končno našel, da si jih je lahko naročil na domači naslov. Ko sva se videla v naslednjem tednu, mi jih je ponosno pokazal in hodil z njimi po celem stanovanju. Morem priznati, da so mi bile res všeč. tako si je po nesreči ji malce podrsal po peti, lih toliko da se je videla črna črta.

Seveda se nisem mogla zadržat da mu ne bi že takoj prvi dan omenila, očisti superge, saj se bele stvari pač hitro umažejo. Tudi brat je bil nekoliko nejevoljen glede situacije, in sploh še mojega izzivanja zraven, saj še sploh ni bil z njimi zunaj, ko so bile že podrsane. A tako je minilo štirinajst dni, ko se je že navadil na njih. Sicer jih je imel samo z ven, ko je vede da ne bodo hodili po igrišču ali kakšni njivi, saj se je vseeno trudil da jih ne bi umazal. Tako sem en dan prišla domov, in belih superg nisem videla, kljub temu, da je bil doma.

Tako sem ga vprašala, kje ima tiste bele superge, nakar mi je rekel, da sem mu prejšnjič tolikokrat rekla očisti superge, da jih je res odnesel enemu fantu, da mu očisti superge.…